Slovenski kulturni praznik

Krajani Pekr in Limbuša smo obeležili slovenski Kulturni praznik s proslavo v sredo 7.2.2007.

8. februar- dan, ko je umrl pesnik. Slovenci si za svoj praznik nismo izbrali dneva, ko se je prvi Slovenec, vreden naziva pesnik, rodil. Preprosto zato, ker je pesnik nekaj posebnega. Pesnik svojega imetja ni zapustil le svojim bližnjim, zapustil ga je tudi daljnim, tudi takim, ki jih ni nikoli poznal in tistim, ki se niso še niti rodili. Zapustil ga je vsem slovenskim rodovom. Zapuščina ni predmetna, njena vrednost pa je neprecenljiva. Te zapuščine ni mogoče izgubiti, odvzeti. Nedotakljiva je, neuničljiva, večna.

V šolah pri pouku slovenščine največ časa namenijo prav pesniku Francetu Prešernu. V njegovih pesmih in v njih izraženih mislih smo tako nekoč, kot tudi danes spoznavali, kako tuje je bilo pesniku grabežljivo bogatenje, poželenje po oblasti, slepa ubogljivost. Občudovali smo pesnikov občutek za pravičnost, strpnost, svobodomiselnost. Ob njih smo se učili ljubiti svoj dom in domovino. Na šolskih proslavah smo recitirali Povodnega moža, Vrbo, Gloso…

Anja Žunko recitira pesem O Vrba

Pia Velec recitira verze iz Glose

Mladi rod pa danes hodi svojo pot. In proslave so lahko tudi drugačne. Kdo se ne spomni Prešernove pesmi o lepi in prevzetni Urški. Nismo si mogli kaj, da ji ne bi privoščili kazni, ki jo je doletela. Kako bi se ta zgodba odvijala prav danes, je predstavljalo izziv pesniku Andreju Rozmanu Rozi. In njegova moderna Urška je navdušila tudi učence Osnovne šole Rada Robiča.

V kulturnem sporedu so nastopili mešani pevski zbor ARS MUSICAE pod vodstvom mag. Roberta Šoštarja in učenci Osnovne šole Rada Robiča, po zamisli Maruše Voh, Darje Volovšek in Darje Medved. Program je povezovala Anica Jurkovič.