Miroslav Vilhar: DETELJICA
Kersnik – Jurčič: BERITE NOVICE
Kersnik – Jurčič: BERITE NOVICE
Jakob Alešovec: PODLAGA ZAKONSKE SREČE
Zakaj smo posegli po sodobni komediji Čaj za dve letos tako daleč nazaj?
Najprej predvsem zato, da bi opozorili, da je slovenska komedija (ki je zagotovo po krivici zapostavljena v vrednotenju slovenskega slovstva) živela tudi po Antonu Tomažu Linhartu. Še več, bila je številna in zanimiva, rodoljubna in posrečena. Igrali so jo ljubitelji, saj Slovenci takrat svojega gledališča še nismo imeli. V Pekrah, kjer turistično društvo že tradicionalno prireja festival ljubiteljske komedije, je že prav, da se tega zavedamo. Predvsem pa se velja pokloniti nedvomnemu fenomenu v Limbušu, kjer je bilo v letu l847 (torej pred letom revolucij in pomladi narodov) ustanovljena Družba za branje slovenskih bukvic. Še prej (l680 do l722) pa so bile v bližnjih Rušah uprizarjane legendarne ruške verske igre. Na Štajerskem je bilo več čitalnic, v Mariboru na primer že v letu l861 (pred Ljubljano) v Framu, Slovenski Bistrici, Celju … In najprej v Limbušu, četudi se Družba za branje slovenskih bukvic ni razvila v pravo meščansko čitalnico.
V »projektu« Tri čitalniške šaloigre sodeluje dvajset igralcev. To je za novo dramsko skupino izjemen dosežek. Prvikrat smo pritegnili tudi dve gimnazijki in dva gimnazijca med igralce zrelih in upokojenskih let. Saj bi bilo bolj udobno izbrati med njimi najbolj talentirane in uprizoriti udarno komedijo ali dramo z manjšo zasedbo. Ampak za razvoj skupine se nam je zdela letošnja širitev pomembna. Posebno zahvalo pa moramo izreči vodstvu krajevne skupnosti Pekre in njenemu predsedniku Jožetu Černelču, saj se je adaptacija in obnova dvorane in zlasti odra nadaljevala. Letos smo dobili v celoti nove odrske zavese in glavno zaveso. Naj se torej nova zavesa odpre za pekrske in limbuške gledališke ljubitelje.
Tone Partljič, pisatelj, komediograf in režiser
Ni komentarjev :
Objavite komentar