TRI ČITALNIŠKE ŠALOIGRE

Miroslav Vilhar: DETELJICA
Kersnik – Jurčič: BERITE NOVICE

Jakob Alešovec: PODLAGA ZAKONSKE SREČE

Tri čitalniške igre, ki so bile pogosto igrane na čitalniških prireditvah v letih od 1860 do 1880, sem izbral za drugo premiero novonastale dramske skupine v kulturnem društvu Pekre – Limbuš. Stare so torej okoli 140 let. Seveda sem jih za uprizoritev moral močno prirediti. V Vilharjevi Deteljici na primer smo dramaturško črtali cel zaplet okoli »deteljice«, igre na srečo. Ohranili smo le zaplet s poročnimi, oziroma ljubezenskimi pari, očeta Klanca smo spremenili v mater Klančevo, Grga Brezo pa smo nadomestili kar s »teto iz Amerike« ipd. Še sreča, da je Vilhar že desetletja pokojen, sicer bi se gotovo jezil, ker bi svoje igre ne spoznal. Posegi v enodejankah Berite Novice in Podlaga zakonske sreče so manjši, a vseeno tolikšni, da smo jih dolžni »priznati«.
Zakaj smo posegli po sodobni komediji Čaj za dve letos tako daleč nazaj?
Najprej predvsem zato, da bi opozorili, da je slovenska komedija (ki je zagotovo po krivici zapostavljena v vrednotenju slovenskega slovstva) živela tudi po Antonu Tomažu Linhartu. Še več, bila je številna in zanimiva, rodoljubna in posrečena. Igrali so jo ljubitelji, saj Slovenci takrat svojega gledališča še nismo imeli. V Pekrah, kjer turistično društvo že tradicionalno prireja festival ljubiteljske komedije, je že prav, da se tega zavedamo. Predvsem pa se velja pokloniti nedvomnemu fenomenu v Limbušu, kjer je bilo v letu l847 (torej pred letom revolucij in pomladi narodov) ustanovljena Družba za branje slovenskih bukvic. Še prej (l680 do l722) pa so bile v bližnjih Rušah uprizarjane legendarne ruške verske igre. Na Štajerskem je bilo več čitalnic, v Mariboru na primer že v letu l861 (pred Ljubljano) v Framu, Slovenski Bistrici, Celju … In najprej v Limbušu, četudi se Družba za branje slovenskih bukvic ni razvila v pravo meščansko čitalnico.
Povejmo, da so že pred nami slovenski gledališčniki posegali po čitalniških enodejankah in skečih, čeprav zelo redko. Zlasti legendaren je Mirko Mahnič, ki je priredil ljubljanski in mariborski čitalniški »dogodek« pod naslovoma Sto let čitalnice in Že čriček prepeva.
V »projektu« Tri čitalniške šaloigre sodeluje dvajset igralcev. To je za novo dramsko skupino izjemen dosežek. Prvikrat smo pritegnili tudi dve gimnazijki in dva gimnazijca med igralce zrelih in upokojenskih let. Saj bi bilo bolj udobno izbrati med njimi najbolj talentirane in uprizoriti udarno komedijo ali dramo z manjšo zasedbo. Ampak za razvoj skupine se nam je zdela letošnja širitev pomembna. Posebno zahvalo pa moramo izreči vodstvu krajevne skupnosti Pekre in njenemu predsedniku Jožetu Černelču, saj se je adaptacija in obnova dvorane in zlasti odra nadaljevala. Letos smo dobili v celoti nove odrske zavese in glavno zaveso. Naj se torej nova zavesa odpre za pekrske in limbuške gledališke ljubitelje.

Tone Partljič, pisatelj, komediograf in režiser